Search
  • UrskaOsolnik

Gledam v nebo: Čas škorpijona

Danes Sonce prestopi v fiksni vodni znak škorpijona.

Te jesenske dni se vedno bolj spuščamo v globine in je tudi čas, ko se dnevi vse bolj krajšajo in tema zmaguje nad dnevom. Tako nas tudi narava kliče, da se umaknemo vase.

Intimnost, skrivnosti, spolnost, ljubosumnost, zaupanje, resnica, laži, manipulacije, moč, kontrola, preobrazba, minljivost vse to in še veliko več so škorpijonske teme.

Čas je, da osvetlimo tisto, kar je globoko skrito.

Oder in sceno za to Sončevo osvetljevanje že nekaj časa pripravljata Merkur in Venera - oba že dalj časa v škorpijonu.

Sonce bo že tretji planet, ki bo letošnjo jesen prestopil v to znamenje. Intenzivnost bo tako le naraščala. Skupaj s kmalu retrogradnim Merkurjem bo vse bolj klicalo k umiku v notranjost in poglobitvi ter preobrazbi.

Moje življenje je trenutno že polno škorpijonove energije.

Veliko razmišljam o financah in varčevanju. Nič kaj zabavno in vsekakor tema, ki mi je naporna, vendar se zavedam, da tudi nujno potrebna.

Ravno tako sem prejšnji teden po slučaju našla in začela poslušati filozofska predavanja o smrti. Ponovno škorpijonska tema.

Te dni sem imela tudi iskren pogovor - mogoče, če sem natančna, bolj monolog - za katerega do sedaj enostavno nisem našla pravega trenutka. Primernega časa. Vsaj tako se je zdelo.

Mogoče je vse to izgovor in mi je primanjkovalo le škorpijonovega poguma in resnicoljubja … Nisem čutila resnične potrebe po tem, da iskreno povem.

Vse bolj prihaja čas za odkrite in odprte dialoge. V naslednjem obdobju bomo imeli vse več priložnosti, da povemo kaj mislimo, iskreno in mogoče tudi brezkompromisno.

Škorpijon hoče resnico, hoče intimnost, hoče globino, hoče poseči v tiste skrite kotičke in odkriti kaj je pod površjem.

Če zato ne dobi priložnosti se na koncu zgodi, da te skrite stvari, ki jih dolgo nismo povedali, izbruhnejo iz nekega potenciranega občutka nezadovoljstva in krivičnosti.

Kadar pridejo iz takega čustvenega stanja ne prinašajo konstruktivnega razreševanja, ampak prej le preveč intenzivno histerično čustvovanje iz katerega sledi razočaranje in žalost ter na koncu lahko tudi jezno obračunavanje in maščevalnost.

Škorpijonovske tematike se tako počasi vse bolj prepletajo v naš vsakdan. Intenzivnost se stopnjuje. Nič enostavnega in lahkotnega ni pri tem.

Vedno je pa na koncu osvobajajoče in samo od nas je odvisno na kakšen način se teh tematik lotimo.

Zaradi vseh planetov v škorpijonu in poleg tega še približajočega retrogradnega Merkurja se zna zgoditi, da pridejo na plan že stare zgodbe o ljubezni, odnosih in prevarah, takšnih za katere smo mislili, da so že pozabljene.

Pri vsem tem moramo biti pripravljeni sprejeti tudi senčne dele samih sebe. Saj z iskanjem resnice in odkritosti pri drugih ne moremo mimo tega, da prepoznavamo in odkrivamo nas same. Svoje najglobje skrivnosti, strahove in strasti.

Takrat ugledamo svoje skrite kotičke in se soočimo s sramom ter z lastnimi prvinskimi in neprijetnimi odzivi, ko v svojem iskanju in poglabljanju odkrijemo nekaj, kar nismo hoteli videti ali slišati …

Ta škorpijonova intenzivna in iskrena resnica nam bo dala možnost refleksije.

Možnost osebne rasti. Ni ga znamenja, ki bi nam to tako močno omogočal, kot je škorpijon.

Videti temne plati in jih sprejeti. Pri sebi in drugih.

To je tisto, kar v življenju odnose resnično poglobi. Odnose z drugimi in predvsem tiste notranje, ki jih imamo sami s sabo.

Škorpijon vedno išče globoko predanost in resnico, ki prihaja z njo. Pomembno pa je le, da jo je pripravljen tudi sprejeti! Ne samo poiskati pri drugih.

Strah pred vsem tem nam velikokrat preprečuje, da zares vstopimo v ta globok in posvečen škorpijonovski prostor, ki nam odpira tisti del naše narave, ki nas lahko popolnoma prevzame in okupira. Zasužnji. Postanemo intenzivni in osredotočeni.

Seveda lahko pozitivno ali pa tudi negativno.

Vse to nas navdaja z močjo in obenem z intenzivno željo in potrebo po kontroli, vendar globje kot gremo, manj jo je. Vse manj je varoval.

Nekaj nas vleče v zastrašujoče globine.

Občutek je, da vse bolj tonemo in šele, ko se popolnoma predamo in prepustimo in ko več obupano ne hlastamo po kontroli in moči.

Ko vse to spustimo. Takrat, ko imamo občutek, da smo čisto na dnu.

Šele takrat se dvignemo. Kot feniks iz pepela, močnejši kot kadarkoli prej.


Napisala: Urška Osolnik

Photo by Christopher Campbell on Unsplash


17 views0 comments

Recent Posts

See All