Saturn se danes obrača nazaj in kot vsako leto še dodatno obarva posamezne dele našega življenja. Pritisnil bo na določene točke in če smo pred tem še tako uspešno gledali stran jih v naslednjih mesecih ne bomo mogli spregledati.
Glede na področje v naših natalnih kartah bomo morali prevzeti nekatere odgovornosti. Te so lahko tudi del napredka in uspeha ali obratno, uspeh, ki s časoma prinaša različna bremena.
Pogosto se bojimo Saturna, ker ga povezujemo predvsem z manj prijetnimi stvarmi.
Moramo pa vedeti, da ni resničnega napredka brez določene odgovornosti in tudi odrekanj.
Tako je z večino stvari v našem življenju.
Recimo starševstvo, po eni strani prinaša veliko veselja, po drugi ogromno odgovornosti. Ravno tako imamo lahko vodilno ali pomembno vlogo v velikem podjetju, ampak ta naš uspeh pomeni, da nosimo tudi veliko odgovornost.
Tako nas Saturn, veliki planetarni učitelj, v prvi vrsti uči ravno te odgovornosti.
Včasih intenzivneje, drugič manj. Vsake toliko časa pa od nas neizprosno zahteva, da se podredimo življenju in naredimo, kar je treba.
Kako naporna je naloga, je precej odvisno tudi od nas samih. Zahtevnost lekcije najbolj potenciramo z zavlačevanjem, prelaganjem ter izogibanjem.
Bolj ko smo določene obveznosti zanemarjali, težje delo nas čaka.
Pomembno je, da ne bežimo od problemov, ampak jim pogumno pogledamo v oči, jih sprejmemo ter se spopademo z njimi.
Teža Saturna pa nas lahko zelo obremeni. Psihično in fizično. Lahko je za nekaj časa občutek, da je ves naš svet obarvan v temne odtenke.
Takrat ne pozabimo, da so ti občutki začasni in ne bodo trajali.
Za vsakim dežjem posije sonce! In občasno pride s soncem tudi mavrica :)
Kadar nas temačnost Saturna preveč prevzame, je pomembno, da ne obupavamo in si prikličemo svetlejše dele našega življenja.
Tiste, ki nas osrečujejo in prinašajo nasmeh na obraz.
Če bomo
iskreni sami s sabo,
odločeni sprejeti življenje takšno kakršno je,
naredili spremembe, ki so težke, vendar potrebne
se bomo hitreje potegnili iz teme v kateri smo se znašli. Občutek brezizhodnosti bo zbledel z odločitvijo, da bomo kljub tej teži, ki jo nosimo, naredili največ kar lahko in potegnili iz nastale situacije največ, kar se da. Tako bomo najhitreje ugledali luč na koncu tunela.
In kaj se zgodi, ko prevzamemo odgovornost in ne bežimo več stran od realnosti?
Že samo s to našo zavestno odločitvijo in sprejemanjem bo naše breme postalo lažje.
Nič se ne spremeni na prvi pogled. Breme je še vedno takšno kakršno je, po velikosti in po obliki.
Le MI postanemo močnejši, naše življenje postane NAŠE in zato to breme lažje nosimo.
Dojemamo ga drugače. Spremenimo se mi sami!
Lahko si predstavljamo pet kilogramov težko torbo, ki jo nosi šestletni otrok ali to isto torbo, ki jo nosi tridesetletnik. Kljub temu, da se ni spremenila, je za tridesetletnika veliko manjše breme.
Ravno tako tudi mi odrastemo in zrastemo.
Ne tako vidno, kot v primeru, ko iz otroka v odraslo osebo, ampak v naši notranjosti postajamo močnejši. Rastemo duhovno.
Občutek, da je nekaj lažje pa je ravno tako neizbežen in občuten, kot pri torbi.
Poleg tega nas spremlja še zadoščenje in notranje zadovoljstvo, da smo zmogli.
Res je, Saturna ne glede na to, kako ga obračamo, ne moremo narediti za lahkotnega.
Vendar so določena bremena sestavni del naših življenj.
Ne moremo mimo njih, če hočemo napredovati. Pravzaprav ne moremo mimo njih, tudi, če nočemo napredovati … Prej ali slej se zaletimo vanje.
Lekcije pa so vseeno nekoliko lažje in predvsem produktivnejše, če sprejmemo naše življenje v vsej svoji barvitosti in z vsemi odgovornostmi, ki nam jih prinaša.
Napisala: Urška Osolnik
Foto: Photo by Jorge Fernández Salas on Unsplash
